Moj drugi letošnji dvatisočak je osvojen. Tokrat sem se podala na Veliko Raduho, ki je s svojimi 2062 metri nad morjem najvišji vrh grebena Raduha.
Nedeljski dan je res kar klical po gorskem zraku, krasnih razgledih in osvojitvi novega vrha v moji zbirki letošnjih. Sprva je kazalo, da bo tudi v hribih precej toplo vreme, zjutraj pa so se na vremenski napovedi pojavili oblaki. Kljub temu sem v nahrbtnik spakirala veliko vode. Na koncu pa sem prišla v pravo pozno jesensko vreme.
Do vrha vodi lepo število pohodniških poti, med njimi so tudi tiste zahtevnejše. Za izhodišče sem izbrala Planino Loko, ki nas do vrha vodi po lahko označeni poti. Z avtom se peljemo v vas Struge, kjer pa nas smerokaz popelje v klanec proti Koči na Loki, vožnja pa traja še kar nekaj časa. Večina ceste poteka po makadamu in je na trenutke nekoliko slabša, a nič hujšega. Parkirišče je pri večji tabli s smerokazi, le nekaj minut hoje stran od koče.
Na parkirišču se je nabralo že kar lepo število pohodnikov vseh starosti. Razgled v dolino pa je omejevala megla. Tokrat so se razblinile vse želje po še enem krasnem pogledu na okoliško naravo.
Vzpon se začne po razmeroma strmi gozdni cesti, ki nas po približno 10 minutah pripelje do koče, od koder dobra markirana pot že vodi proti cilju. Po nekaj korakih se strmeje vzpnemo skozi redek gozd, ki kasneje nekoliko popusti skozi manjše travnike. Večina poti pa opravimo skozi ruševje in s kamni pokrito pot, ki je zmerno strma in je v jasnem vremenu lepa razgledna pot. Sape nam zagotovo ne zmanjka. Zadnjih 20 minut hodimo po glavnem grebenu, kjer so kamni vedno večji in dva dela malo bolj izpostavljena. Sledi še zadnjih 5 minut in vzpon do vrha Velike Raduhe.
Na vrhu pa močan veter, ki mi je kljub vetrovki prišel do kosti. Vse naokoli pa oblaki in megla, ki so zakrivali sosednje gore in dolino pod menoj. Pohodniki so se zadrževali krajši čas, saj je bilo res mrzlo. Seveda, jaz pa sem morala ostati malo dlje in po luštni okolici skakala s fotoaparatom v roki. Čisto malo, ampak res čisto malo so se oblaki razkadili in me pocrkljali z lepimi kulisami na okoliške planine. Po pol urah sem se skrila med ruševje in si privoščila malico ter še malo posedela na skali.
Na koči sem si želela privoščiti borovničeve štruklje, žal pa jim je ravno takrat zmanjkala elektrika in sem ostala brez njega. Sem pa si namesto tega privoščila radler. Z užitkom sem ga spila, saj je res pasal.
Na poti nazaj v dolino se je temperatura vedno bolj dvigovala. Sonce je začelo močno pripekati. Termometer pa se je dvignil iz hladnih 12 na vročih 28 stopinj. Doma sem bila ravno za odlično (pozno) nedeljsko kosilo. Mama je naredila musako, NJAAAM!
VELIKA RADUHA
Izhodišče: planina Loka, nedaleč stran od koče na Loki
Čas hoje do vrha: 2 uri
Zahtevnost poti: lahka označena pot
Oprema: pohodni čevlji in pohodne palice (meni so bile v veliko pomoč predvsem pri hoji navzdol, saj je bilo po gozdni poti spolzko)
Sweet and Cozy Blog 